Črke slovenske abecede so podprte v kodnem naboru ISO Latin 2 (ISO 8859-2). Na tem mestu je koristno prebrati Slovenian HOWTO, ki razlaga nastavitve za vnos, prikaz in tiskanje naših črk.
Emacs prebere svoje nastavitve iz naslednjih datotek:
/usr/lib/emacs/site-lisp/site-start.el (skupne nastavitve) ~/.emacs (osebne nastavitve) /usr/lib/emacs/site-lisp/default.el (skupne nastavitve) .emacs, pravzaprav s tem mislimo
na katerokoli izmed zgornjih treh datotek.
Če želite pisati spise .sgml v slovenščini ali v kateremkoli
drugem evropskem jeziku, boste potrebovali 8-bitne znake. Emacs prilagodite
za prikaz 8-bitnih znakov z naslednjo vrstico v vaši datoteki
.emacs:
Za vnos zahodnoevropskih črk pride prav tudi naslednja vrstica, ki pa zaenkrat ni uporabna za slovenščino:(standard-display-european t)
Če uporabljate Emacs za pisanje zahodnoevropskih besedil na terminalu, ki ne podpira 8-bitnega prikaza, lahko uporabite knjižnico(load-library "iso-syntax")
iso-ascii ((load-library "iso-ascii")),
ki poskrbi, da Emacs prikazuje najboljše približke 8-bitnih črk.
Tipkovnico nastavite za vnos 8-bitnih črk v konzoli ali pod okni X, če Emacs poganjate tam. Tovrstne nastavitve so skupne vsem programom pod konzolo ali okni X in so opisane v spisu Slovenian HOWTO.
Če vaša tipkovnica v konzoli ali pod oknih X torej podpira vnos
8-bitnih znakov, boste morali le v datoteko .emacs dodati
naslednje vrstice:
;; Omogočimo vnos znakov s kodo večjo od 127
(set-input-mode (car (current-input-mode))
(nth 1 (current-input-mode))
0)
Če vaš terminal ne podpira 8-bitnega vnosa, ste pri pisanju
slovenskih besedil v težavah. Za pisanje zahodnoevropskih besedil
si lahko pomagate z dodatnimi paketi:
iso-accKnjižnica za Emacs iso-acc vam bo omogočila vnos 8-bitnih
znakov s tipkovnico, ki sicer omogoča le vnos 7-bitnih črk.
Za uporabo te knjižnice vstavite naslednje v vašo datoteko .emacs:
(load-library "iso-acc")
Ko boste naslednjič pognali Emacs in odprli datoteko, ki bi jo radi uredili,
napišite Meta-x iso-accents-mode.
Črko é v francoski besedi café lahko
vstavite tako, da pritisnete ' in potem še e.
V splošnem lahko vpišete zahodnoevropski znak z akcentom tako, da
najprej pritisnete ustrezen akcent, ki mu sledi črka pod njim
(velika ali mala). Uporabite lahko naslednje akcente:
' : ostrivec` : krativec^ : strešica" : preglas"~ : tilda nad črko, sedij (kljukica pod ,,c``),
in drugi posebni primeri (glejte iso-acc.el)/ : različni skandinavski akcenti, idr.l ' spc ' e l ' e ...
Vse možne kombinacije boste našli v datoteki iso-acc.el.
Nekateri terminali vam omogočajo vnos 8-bitnih znakov s pomočjo tipke Meta (ali Alt). Na primer, če pritisnete kombinacijo Meta-i lahko dobite znak é.
Vendar Emacs potrebuje tipko Meta za drugačno uporabo. Zato
morate pritisniti zaporedje Ctrl-q (ukaz quoted-insert)
preden pritisnete Meta-i.
Ta ukaz vam dovoljuje vnos znakov tudi z vpisom osmiške kode. Pritisnite kombinacijo Meta-q, ki ji sledi osmiška koda znakov, ki bi jih radi vnesli. Slovenske šumnike ,,ČŠŽ`` in hrvaški črki ,,ĆĐ``, pisane po ISO Latin 2, lahko vnesete z naslednjimi kombinacijami:
č Ctrl-q 350 Č Ctrl-q 310 š Ctrl-q 271 Š Ctrl-q 251 ž Ctrl-q 276 Ž Ctrl-q 256 ć Ctrl-q 346 Ć Ctrl-q 306 đ Ctrl-q 360 Đ Ctrl-q 320
V SGML lahko vnašate naglašene znake z makroukazi, vendar žal ne tudi srednjeevropskih. Na primer, simbol za tipko é je é. V splošnem, aplikacije, ki morajo brati SGML znajo brati 8-bitne znake in ni potrebno uporabljati teh makroukazov. Vendar nekateri morda ne bodo mogli brati 8-bitnih znakov. Če vemo, da obstaja preprosta rešitev (spet samo za zahodne narode, op. prev.), bi bilo škoda pustiti, da se takšne aplikacije sesujejo.
Knjižnica iso-sgml vam omogoča vnos naglašenih znakov v Emacsu,
kot vedno, a ob shranjevanju vaše datoteke na disk, bo samodejno
spremenila 8-bitne znake v njihove ekvivalente v SGML. Vendar, žal,
slovenske povsem napačno, saj jih v ISO Latin 1 ni.
No, zahvaljujoč tej knjižnici je lahko vnašati in brati spise z zahodnimi znaki, pisanimi po ISO Latin 1 (ISO 8859-1) v Emacsu, in prepričani ste lahko, da bo aplikacija, ki sicer ne sprejme 8-bitnih sestavkov, po takem postopku vašega sprejela.
Za uporabo te knjižnice morate dodati naslednje vrstice v vašo datoteko
.emacs:
(setq sgml-mode-hook '(lambda () "Privzete nastavitve načina SGML." (load-library "iso-sgml")))
Po nalaganju datoteke s podaljškom .sgml, Emacs samodejno
vstopi v način sgml (ang. sgml mode). Če ne, mu lahko
to naročite ročno z ukazom Meta-x sgml-mode, ali samodejno
z dodatkom naslednjih vrstic v vašo datoteko .emacs:
(setq auto-mode-alist
(append '(("\.sgml$" . sgml-mode))
auto-mode-alist))
Ta način vam bo, na primer, omogočil izbiro tega, kako boste vnašali
8-bitne znake. Z ukazom Meta-x sgml-name-8bit-mode (ali z
menujsko postavko SGML/Toggle 8-bit insertion), lahko izberete vnos
8-bitnih znakov kot takih, ali v obliki SGML, se pravi, v obliki
&...;.
Emacs vam bo tudi dovoljeval skriti ali prikazati oznake SGML, z ukazom
Meta-x sgml-tags-invisible (ali z menujsko postavko
SGML/Toggle Tag Visibility).
Načinu PSGML zelo pomaga pri urejanju spisov SGML z Emacsom.
Dokumentacija za psgml-linuxdoc razlaga, kako namestiti in uporabljati ta način z zvrstjo besedila LinuxDoc.
Ko v normalnem načinu napišete odstavek in pridete do konca vrstice, morate sami uporabiti tipko Return, da pridete v naslednjo vrstico, sicer se bo vaša vrstica nadaljevala nedoločeno dolgo skozi cel odstavek. Kadar uporabite Return za pomik v novo vrstico, dobite odstavek z neporavnanimi desnimi robovi. Če dopustite, da so nekatere daljše od razumne širine, jih z nekaterimi urejevalniki ne boste mogli videti.
Način auto-fill avtomatizira to nehvaležno opravilo: ko greste dlje od določenega stolpca (privzeto 70-tega), vas samodejno postavi v naslednjo vrstico.
Takole uporabite ta način in nastavite širino vaših vrstic na 80:
(setq sgml-mode-hook
'(lambda () "Defaults for SGML mode."
(auto-fill-mode)
(setq fill-column 80)))